- Dobrodošli na spletni strani Psihologinje Lare
- +386 41 798 068
- info@psihologinja-lara.si
S telesno aktivnostjo do zmanjšanja stresa
21 decembra, 2020
Bralni kotiček: Srce bije v dvojini
21 decembra, 2020Se poporodna depresija lahko pojavi pri moških?
v
Prehod v obdobje starševstva je stresna izkušnja tako za moške kot za ženske. Poporodna depresija je bila običajno obravnavana kot težava, omejena na ženske z novorojenčki in ni vključevala moških. Vendar tudi očetje po rojstvu otroka doživijo pomembne spremembe v življenju, od katerih so mnoge podobne izkušnjam mater. V tem obdobju dobijo vrsto novih in zahtevnih vlog ter nalog. Učinkovitost spoprijemanja z njimi je odvisna od ravni in kakovosti sodelovanja med materjo in očetom (3).
Raziskave poročajo, da do 50 % moških, katerih partnerke imajo poporodno depresijo (kr. PPD), kaže depresivne simptome. To vpliva na posameznikovo skrb in pomoč otroku in partnerki, kar lahko nadalje negativno vpliva na razvoj otroka (4).
PPD se lahko razvije še pred samim porodom. Rezultati raziskav so pokazali, da je 13,3 % bodočih očetov v tretjem trimesečju nosečnosti partnerice imelo povišano raven simptomov depresije. Z depresivnimi simptomi so bili povezani še slabša kakovost spanja, družinska zgodovina psihiatričnih težav, nižja zaznana socialno podpora, slabše zadovoljstvo v zakonu ali razmerju, stresni življenjski dogodki v preteklih šestih mesecih, večje število finančnih stresorjev in prisotnost simptomov depresije pri bodoči materi (1).
Ocene razširjenosti očetovske PPD v prvih dveh mesecih po rojstvu otroka se gibljejo med 4 in 25 odstotkov. Očetovska poporodna depresija se razvija bolj postopno kot materinska. PPD matere je največji dejavnik tveganja za pojavnost depresije pri očetu. Pojavnost PPD pri moških, katerih partnerice imajo PPD je okrog 24-50 % (3).
Raziskave poročajo, da do 50 % moških, katerih partnerke imajo poporodno depresijo (kr. PPD), kaže depresivne simptome. To vpliva na posameznikovo skrb in pomoč otroku in partnerki, kar lahko nadalje negativno vpliva na razvoj otroka (4).
PPD se lahko razvije še pred samim porodom. Rezultati raziskav so pokazali, da je 13,3 % bodočih očetov v tretjem trimesečju nosečnosti partnerice imelo povišano raven simptomov depresije. Z depresivnimi simptomi so bili povezani še slabša kakovost spanja, družinska zgodovina psihiatričnih težav, nižja zaznana socialno podpora, slabše zadovoljstvo v zakonu ali razmerju, stresni življenjski dogodki v preteklih šestih mesecih, večje število finančnih stresorjev in prisotnost simptomov depresije pri bodoči materi (1).
Ocene razširjenosti očetovske PPD v prvih dveh mesecih po rojstvu otroka se gibljejo med 4 in 25 odstotkov. Očetovska poporodna depresija se razvija bolj postopno kot materinska. PPD matere je največji dejavnik tveganja za pojavnost depresije pri očetu. Pojavnost PPD pri moških, katerih partnerice imajo PPD je okrog 24-50 % (3).
Očetovska PPD se po simptomih kaj dosti ne razlikuje od depresije v drugih obdobjih njihovega življenja. Depresivni simptomi moških niso tako izraziti kot pri ženskah in se lahko namesto žalosti kažejo kot: izolacija, vznemirjenost, paranoja, agresivnost, razdražljivost, negotovost, nasilje, tesnoba, uživanje alkohola in drugih substanc. PPD pri moških je povezana z zaznano visoko stopnjo stresa in manjšo mero socialne podpore (2).
Očetovska PPD negativno vpliva na družino. Pojavljajo se konflikti v zakonskem ali partnerskem odnosu odnosu (3), oteži se vzpostavljanje vezi z dojenčkom in moten je lahko razvoj otroka (5). Raziskave so pokazale, da se pri otrocih, katerih očetje so imeli PPD, kasneje v življenju kažejo čustvene in vedenjske težave. S pojavnostjo PPD pri moških se poveča tudi tveganje za pojavnost te bolezni tudi pri ženski (3).
Ključnega pomena je, da po rojstvu otroka ne spregledamo doživljanj očeta, saj je njegovo dobro počutje prav tako pomembno kot je pomembno dobro počutje matere.
Očetovska PPD negativno vpliva na družino. Pojavljajo se konflikti v zakonskem ali partnerskem odnosu odnosu (3), oteži se vzpostavljanje vezi z dojenčkom in moten je lahko razvoj otroka (5). Raziskave so pokazale, da se pri otrocih, katerih očetje so imeli PPD, kasneje v življenju kažejo čustvene in vedenjske težave. S pojavnostjo PPD pri moških se poveča tudi tveganje za pojavnost te bolezni tudi pri ženski (3).
Ključnega pomena je, da po rojstvu otroka ne spregledamo doživljanj očeta, saj je njegovo dobro počutje prav tako pomembno kot je pomembno dobro počutje matere.
Viri:
(1) Da Costa, D., Zelkowitz, P., Dasgupta, K., Sewitch, M., Lowensteyn, I., Cruz, R., Hennegan, K. in Khalifé, S. (2017). Dads get sad too: Depressive symptoms and associated factors in expectant first-time fathers. American journal of men's health, 11(5), 1376-1384.
(2) Kamalifard, M., Hasanpoor, S., Kheiroddin, J. B., Panahi, S. in Payan, S. B. (2014). Relationship between fathers' depression and perceived social support and stress in postpartum period. Journal of caring sciences, 3(1), 57.
(3) Kim, P. in Swain, J. E. (2007). Sad dads: paternal postpartum depression. Psychiatry (edgmont), 4(2), 35.
(4) Letorneau, N., Tryphonopolous, P. D., Duffett-Leger, L., Stewart, M., Benzies, K., Dennis, C. L. in Joscho, J. (2011). Support intervention needs and preferences of fathers affected by postpartum depression. The Journal of Perinatal & Neonatal Nursing, 26(1), 69–80.
(5) Musser, A. K., Ahmed, A. H., Foli, K. J. in Coddington, J. A. (2013). Paternal postpartum depression: what health care providers should know. Journal of Pediatric Health Care, 27(6), 479-485.
(1) Da Costa, D., Zelkowitz, P., Dasgupta, K., Sewitch, M., Lowensteyn, I., Cruz, R., Hennegan, K. in Khalifé, S. (2017). Dads get sad too: Depressive symptoms and associated factors in expectant first-time fathers. American journal of men's health, 11(5), 1376-1384.
(2) Kamalifard, M., Hasanpoor, S., Kheiroddin, J. B., Panahi, S. in Payan, S. B. (2014). Relationship between fathers' depression and perceived social support and stress in postpartum period. Journal of caring sciences, 3(1), 57.
(3) Kim, P. in Swain, J. E. (2007). Sad dads: paternal postpartum depression. Psychiatry (edgmont), 4(2), 35.
(4) Letorneau, N., Tryphonopolous, P. D., Duffett-Leger, L., Stewart, M., Benzies, K., Dennis, C. L. in Joscho, J. (2011). Support intervention needs and preferences of fathers affected by postpartum depression. The Journal of Perinatal & Neonatal Nursing, 26(1), 69–80.
(5) Musser, A. K., Ahmed, A. H., Foli, K. J. in Coddington, J. A. (2013). Paternal postpartum depression: what health care providers should know. Journal of Pediatric Health Care, 27(6), 479-485.
