- Dobrodošli na spletni strani Psihologinje Lare
- +386 41 798 068
- info@psihologinja-lara.si
Ljubezen do sebe – sočutje do sebe
19 junija, 2020
Obporodne stiske
21 decembra, 2020Zakaj moramo spremeniti pogled na stres?
v
Stres je pogosto imenovan za enega glavnih zlikovcev našega časa. O njem se govori precej na različnih platformah – najsi je to na večernih poročilih, v objavah psihologov in drugih strokovnjakov, ali na socialnih omrežjih. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je stres razglasila za zdravstveno epidemijo 21. stoletja in s tem opozorila na dejstvo, da sta stopnja skrbi in nezadovoljstva v sodobnem svetu nova norma. Stres začenjamo razumeti kot vsakdanji del naših življenj, vendar pa ne vzamemo v obzir tega, da tovrstne stopnje stresa nižajo produktivnosti in vodijo do različnih zdravstvenih težav (in vplivajo tako na fizično kot psihično zdravje ljudi).
Ena največjih pasti stresa pa se skriva prav v načinu, kako je pogosto prikazan v medijih (filmih, televizijskih serijah, pogovornih oddajah). Današnja zahodna družba namreč nad vsem ceni trdo delo, veliko vloženega truda in neprestano odrekanje v dobro službenih obveznosti. In seveda le-ti prinesejo s sabo ogromne količine stresa. Toda ta je prikazan kot nekaj dobrega, nekaj nujnega za uspeha. Družba nam praktično govori, da je za uspeh potrebno, da se izmučimo in v delo iztisnemo še zadnje kapljice svojih moči. Ne ceni se ravnotežje med službo in zasebnim življenjem, med delom in sprostitvijo – slavi se delo do poznih večernih ur, odnašanje dela domov, odrekanje vsaki obliki sprostitve, saj le-ta pomeni manj časa za delo in tako »slabe rezultate«.
Vendar pa temu seveda ni tako – kar bodo potrdili prav vsi psihologi in drugi strokovni delavci. Tako naše telo kot naše misli potrebujejo oddih. Nenehno delo ne bo vodilo v odlične poklicne priložnosti in uspeh, temveč v popolno izmučenost in izgorelost. In prvi korak k izboljšanju stanja predstavlja razumevanju tega, da je sodobni medijski pogled na stres toksičen, in da ga je potrebno spremeniti. Potrebno je tako iz medijev kot iz naših prepričanj izkoreniniti idejo, da bo žrtvovanje prav vsega za dobro službe vodilo do nepredstavljivih poklicnih priložnosti in uspeha.
Trdo delo in zagnanost seveda sta pomembna – vendar se je pomembno znati tudi sprostiti in odložiti delo, ko telo in psiha tako narekujeta. Potrebno je poiskati zdravo ravnotežje med delom in sprostitvijo, saj lahko le-to vodi do dejanske produktivnosti in uspehov tako na poklicni kot zasebni poti.
Ena največjih pasti stresa pa se skriva prav v načinu, kako je pogosto prikazan v medijih (filmih, televizijskih serijah, pogovornih oddajah). Današnja zahodna družba namreč nad vsem ceni trdo delo, veliko vloženega truda in neprestano odrekanje v dobro službenih obveznosti. In seveda le-ti prinesejo s sabo ogromne količine stresa. Toda ta je prikazan kot nekaj dobrega, nekaj nujnega za uspeha. Družba nam praktično govori, da je za uspeh potrebno, da se izmučimo in v delo iztisnemo še zadnje kapljice svojih moči. Ne ceni se ravnotežje med službo in zasebnim življenjem, med delom in sprostitvijo – slavi se delo do poznih večernih ur, odnašanje dela domov, odrekanje vsaki obliki sprostitve, saj le-ta pomeni manj časa za delo in tako »slabe rezultate«.
Vendar pa temu seveda ni tako – kar bodo potrdili prav vsi psihologi in drugi strokovni delavci. Tako naše telo kot naše misli potrebujejo oddih. Nenehno delo ne bo vodilo v odlične poklicne priložnosti in uspeh, temveč v popolno izmučenost in izgorelost. In prvi korak k izboljšanju stanja predstavlja razumevanju tega, da je sodobni medijski pogled na stres toksičen, in da ga je potrebno spremeniti. Potrebno je tako iz medijev kot iz naših prepričanj izkoreniniti idejo, da bo žrtvovanje prav vsega za dobro službe vodilo do nepredstavljivih poklicnih priložnosti in uspeha.
Trdo delo in zagnanost seveda sta pomembna – vendar se je pomembno znati tudi sprostiti in odložiti delo, ko telo in psiha tako narekujeta. Potrebno je poiskati zdravo ravnotežje med delom in sprostitvijo, saj lahko le-to vodi do dejanske produktivnosti in uspehov tako na poklicni kot zasebni poti.
